RIM

Za Italijo sem se odločila, ker sem kot Primorka odraščala v močni povezanosti z italijansko kulturo in obožujem skoraj vse na njej – prijaznost, odprtost in toplino ljudi, sproščenost in uživanje življenja, bogato kulturo, zgodovino, prelepo naravo in toplo sredozemsko podnebje, socialni in kulturni pomen hrane in počasnega uživanja obrokov… Vse to so karakteristike Italije in njenih ljudi v prostem času, a istočasno so to tudi izredno delovni in ambiciozni ljudje. LUISS je največja privatna univerza v Italiji, ki poučuje izključno socialne vede s poudarkom na ekonomiji, pravu in politiki. Študentje obiskujejo to univerzo z resničnim razumevanjem pomena izobrazbe, aktivnosti in angažiranosti. Univerza je izredno multikulturna, z okoli 600 mednarodnimi študenti s celega sveta vsak semester in ogromno predmeti, ponujenimi v angleškem jeziku. Na kampusu imajo študentje na voljo menzo, kavarno, šolski radio, fotografski studio, računalniške sobe, številne študijske sobe, t.i. »language cafe« – družabna soba namenjena izključno mednarodnim študentom, in še mnogo drugega.

Na izmenjavo ne pozabi vzeti udobnih čevljev za hojo in ne preveč toplih oblačil – tukaj poletje traja od aprila do novembra.  

Na fakulteti me je najbolj navdušil velik, lep in bogato opremljen kampus. Od predavanj v prenovljeni cerkvi do modernih stavb z naprednimi tehnologijami, velik zunanji prostor z mizami in papagaji na drevesih, pa do obsežne knjižnice. Poleg tega so vsi profesorji zelo angažirani, pogosto pripravljajo razne dodatne aktivnosti za študente, so vidno profesionalci na svojem področju in znanje resnično predajajo z užitkom. Všeč mi je tudi, da predmeti pogosto vključujejo razne skupinske projekte, saj tako hitreje prideš do dobre ocene. Ni me motilo niti to, da je približno 20 % predavanj na daljavo, saj kdaj zgodaj zjutraj ali pozno popoldne pride prav ostati doma. 🙂

Ni pa mi bila najbolj všeč organizacija v prvih dveh tednih predavanj, saj so se urniki predmetov še spreminjali in smo tako študentje na izmenjavi imeli probleme z usklajevanjem urnikov, da se nam predavanja ne bi prekrivala. A enkrat ko gre to mimo, pouk teče zelo gladko in brez težav.

Ko obiščeš Rim si moraš ogledati najprej seveda vse glavne turistične točke – kljub njihovi veliki popularnosti in turističnem navalu so vredne vse hvale. To vključuje Kolosej, Rimski forum, Vatikanske muzeje in baziliko svetega Petra, Panteon, fontano Trevi, Španske stopnice… Ne zamudi tudi soseske Trastevere v večernem času, ko tam mrgoli mladih ljudi in uličnih glasbenikov, najdeš pa tudi ogromno restavracij, barov, slaščičarn… Splača se doživeti Papeževo vodeno mašo v nedeljo dopoldne in znan bolšji sejem Porta Portese, ki ga ob nedeljah zjutraj rimski domačini redko spustijo. Če najdeš čas se en dan z avtobusom odpelji tudi do enih izmed mnogih katakomb na obrobju Rima, ki kar prekipevajo od bogate zgodovine in zanimivih zgodb o ljudeh, ki so v njih pokopani. Moje osebno priporočilo pa je še Villa Farnesina, dom številnih Raffaellovih fresk. 

Na izmenjavi sem prvič poskusila nekatere rimske specialitete, ki jih še nisem, kot so maritozzo (štručka s smetano), saltimbocca (zrezki, oviti v pršut), carciofi alla romana (artičoke na rimski način), pa tudi številke značilne sladice iz Napolija (babà, sfogliatella, pizza fritta) in seveda pravo neapeljsko pico.

Iskreno zame ni bil kulturni šok praktično nič… mogoče je za to krivo moje poznavanje italijanske kulture že od prej, ampak tudi sicer mislim, da je precej podobna naši, oziroma so Italijani veliko bolj odprti in sproščeni ter pripravljeni pomagati s katerimkoli problemom. 

Res bi zelo težko izbrala le en najljubši spomin iz izmenjave je, zagotovo pa mednje spadajo obisk Neaplja z ljudmi, ki sem jih spoznala tukaj, večerno druženje ob Koloseju v lučkah, praznovanje rojstnih dni novih prijateljev…

O sebi sem se naučila to, da sem se zmožna znajti sama tudi v najbolj nepredvidljivih situacijah in da se ne bo zgodilo prav nič slabega, če stopim izven cone udobja. Ob spoznavanju in druženju s toliko različnimi narodnostmi je nemogoče, da se ti ne bi razširila obzorja, obogatilo znanje in do neke mere spremenil pogled na svet – stvari, ki se jih ne moreš naučiti v šoli, ampak jih lahko le doživiš z izkoriščanjem tovrstnih priložnosti.

Moj nasvet zate je da se ne obremenjuješ s popolnoma ničemer – tudi, če nimaš pojma, v kaj se spuščaš, se bo sčasoma vse izšlo. Izkoristi vsak dan izmenjave najbolj kar se da, saj bo na koncu minila prehitro.